Aragči pri Putinu: "Rusija pripravljena posredovati v konfliktu na Bližnjem vzhodu"

Ponudba Teherana predvideva podaljšanje prekinitve ognja za daljše obdobje ali da se obe strani dogovorita o koncu vojne. Pogajanja glede iranskega jedrskega programa pa bi se začela kasneje, ko bo vnovič odprta Hormuška ožina in bo odpravljena blokada, ki jo je Washington uvedel za vsa plovila, ki želijo priti v iranska pristanišča ali jih zapustiti, poroča Axios.

Kot je za ta medij dejal neimenovan ameriški uradnik, namerava predsednik ZDA Donald Trump danes s svojo ekipo pregledati trenuten zastoj v pogajanjih z Iranom in možne naslednje korake, poročanje Axiosa povzemajo tuje tiskovne agencije.

Diplomacija je v slepi ulici, iransko vodstvo pa je razdeljeno glede tega, kje bi glede jedrskega programa lahko popustili ZDA. Iranski predlog bi to vprašanje obšel in omogočil hitrejšo sklenitev sporazuma.

Vendar bi odprava blokade Hormuške ožine in konec vojne Trumpu po pisanju Axiosa Trumpu odvzela vzvod v morebitnih prihodnjih pogajanjih za odstranitev iranskih zalog obogatenega urana in da bi prepričal Teheran, naj prekine bogatitev urana, kar pa sta Trumpova glavna cilja vojne proti Iranu. Iran po drugi strani spora glede jedrskega programa ne želi vključevati v pogajanja o končanju vojne.

V intervjuju za Fox News je Trump v nedeljo namignil, da želi nadaljevati pomorsko blokado, ki duši iranski izvoz nafte, v upanju, da bo to v prihodnjih tednih prisililo Teheran k popuščanju.

Aragči v Rusiji krivdo za neuspeh pogajanj pripisal ZDA

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes prispel v Sankt Peterburg, kjer je krivdo za neuspeh mirovnih pogajanj v Pakistanu o konfliktu na Bližnjem vzhodu pripisal ZDA. "Varen prehod" skozi Hormuško ožino pa je označil za "pomembno globalno vprašanje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zaradi ameriških pristopov prejšnji krog pogajanj kljub napredku ni dosegel svojih ciljev, saj so bile zahteve pretirane," je po poročanju iranskih državnih medijev dejal Aragči ob prihodu v Rusijo, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu predstavil stanje v pogajanjih o miru na Bližnjem vzhodu.

Putin je Aragčiju po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal, da je prejšnji teden prejel sporočilo iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja, sina ubitega ajatole Alija Hameneja, in da lahko le potrdi, da Rusija in Iran nadaljujeta strateško partnerstvo, navaja nemška dpa.

Aragči pa je na srečanju po ruskem prevodu ocenil, da so odnosi med Teheranom in Moskvo na najvišji ravni in da jih bodo v prihodnje še krepili. Rusiji se je zahvalil za podporo in po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zatrdil, da je Iran "stabilna, trdna in močna" država.

Putin je ob tem izrazil upanje na čimprejšnji mir v regiji. "Vidimo, kako pogumno in junaško se iransko ljudstvo bori za svojo neodvisnost, za svojo suverenost," je dejal. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, kar je v njihovem interesu in v interesu vseh ljudi v regiji, da bi čim prej dosegli mir," je dodal.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je glede srečanja Putina z vodjo iranske diplomacije izjavil, da vrnitev k sovražnostim ni niti v interesu Teherana niti v interesu svetovnega gospodarstva. Po njegovih besedah je Rusija pripravljena posredovati v konfliktu. Peskov je že prej dejal, da so današnji pogovori zaradi dogajanja v Iranu in na Bližnjem vzhodu neprecenljivega pomena, navaja dpa.

"Omilitev sankcij zoper Iran bi bila preuranjena"

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem zavrnila morebitno omilitev sankcij zoper Iran. "Odprava sankcij bi bila preuranjena, saj obstaja razlog, zakaj so bile te sankcije uvedene. In ta razlog je odnos režima do lastnega ljudstva," je dejala.

Ob tem je dejala, da je iransko vodstvo samo letos usmrtilo 17.000 mladih ljudi. "Zatiranje človekovih pravic, zlasti pravic žensk, v Iranu, pa tudi številna druga vprašanja, so privedla do sankcij," je poudarila. Preden se sankcije lahko omilijo, mora najprej priti do "temeljite spremembe", meni.

Prejšnji teden je nemški kancler Friedrich Merz Iranu namreč ponudil možnost omilitve sankcij, če bo dosežen "celovit dogovor" o koncu agresije proti Izraelu in sosednjim državam, odprtju Hormuške ožine in ustavitvi iranskega jedrskega programa. Ni pa omenil konca represije nad iranskim prebivalstvom.

EU je po iranskem brutalnem zatiranju protestov v začetku letošnjega leta še dodatno zaostrila sankcije proti Iranu. Takrat Iran še ni blokiral Hormuške ožine. Za to se je odločil šele po izbruhu vojne, ki sta jo konec februarja sprožila ZDA in Izrael z napadi na islamsko republiko.